Search

Triceratops

Triceratops – trirogi dinozaver

Triceratops – trirogi dinozaver Triceratop ali triceratops sodi med najbolj znane dinozavre, kar po svoje niti ne preseneča. Prvi razlog je njegova pojavnost, druga pa dejanska pogostnost, zaradi katere je skoraj na sleherni sliki, ki prikazuje obdobje krede.

Triceratops je živel na območju današnje Severne Amerike, kjer je lokalni učitelj v Denverju (zvezna država Kolorado) našel njegov rog. V muzeju so trdili, da gre za izumrlega bizona in mu celo nadeli latinsko ime. Toda nadaljnje raziskave so pokazale, da gre za novo vrsto dinozavra. Leta 1889 ga je prvič z imenom »triceratops«, kar pomeni trirogi, poimenoval ameriški paleontolog O. C. Marsh.
 
Slike triceratopsa so pritegnile pozornost že v samem začetku
Ko so umetniki prvič narisali triceratopsa, je njegova podoba pritegnila veliko pozornosti. Sploh ko so izdelali modele v njegovi resnični velikosti. V dolžino je meril do okoli 9 metrov, kar je toliko kot manjši avtobus, v višino pa 2,5 metra. Skoraj tretjino telesne dolžine je predstavljala lobanja in je bila kot taka v primerjavi z velikostjo telesa ena največjih med dinozavri. Lobanja je zelo enotna in trdna, zaradi česar so se številne lobanje zelo dobro ohranile.
 
Najštevilčnejši dinozaver
Triceratops je bil rastlinojed in je v obdobju pozne krede, ko je živel, predstavljal ob hadrozavrih, najštevilčnejšo vrsto dinozavrov. Zaradi te razširjenosti so njegova okostja zelo pogosta. Tako zelo so pogosta, da se včasih dogaja, da jih paleontologi sploh ne izkopljejo. Zaradi te množičnosti sodijo med najbolj raziskane dinozavre, še vedno pa ostaja nekaj skrivnosti. Ena takih je namen rogov. Dolgo časa so se znanstveniki prepirali ali so bili za razkazovanje ali za bojevanje. Našli so namreč nekaj kosti z ugrizi tiranozavrov. Danes prevladuje mnenje, da so služili dvorjenju samicam ali zastraševanju samcev in nasprotnikov.

Dinozaver z oklepom okoli vratu
Rogovi so bili za današnje pojmovanje živalskih rogov zelo dolgi, do enega metra. Toda pozor! V resnici so bili rogovi zaradi keratina, ki se ni ohranil (fosiliziral) še daljši. Naj spomnimo na lobanje krav, ki imajo kratke roge, v resnici pa so veliko daljši. Za glavo je bil ovratnik, za katerega se je dolgo menilo, da je služil kot oklep, danes pa je bolj sprejeta teorija, da so bili »slikarsko platno« živali. Podobno kot so danes obarvani nekateri ptiči ali kuščarji, da se postavljajo pred samicami ali konkurenti, naj bi se nekoč triceratopsi.
Glavna jed so bile rastline Triceratopsi so zaradi svoje obsežnosti morali pojesti ogromno hrane. Sicer so imeli na razpolago bolj kalorično rastlinsko hrano kot njegovi rastlinojedi predhodniki, a kljub temu niso tako hitro opravili z obrokom. Pri tem jim je bil glavni »pribor« dobro razvito in številčno zobovje, ki je v prednjem delu prehajalo v nekakšen kljun, podoben papagajevemu kljunu. Za razliko od zavropodov so hrano prežvekovali v ustih. Ker niso našli več okostij na kupu, domnevajo, da so bili samotarji.

Triceratopsi so bili dinozavri, ki so živeli v zadnjem obdobju krede in kot taki bili priča zatonu njihovih vrst. Znanstveniki so še pred desetletji na podlagi različnih rogov na lobanjah, menili, da je obstajalo okoli 15 različnih triceratopsov. Kasnejše raziskave so pokazale, da lobanje pripadajo različnim starim triceratopsom. Tako danes znanost pozna dve vrsti triceratopsov: Triceratops Horridus in Triceratops Prorsus.

Velikost: do 9 metrov dolžine, teža do 7000 kg 
Živel: pred 68-65 milijoni leti